Sem profesorica angleškega in nemškega jezika. Ves čas se trudim, da bi svoje delo opravljala čim kvalitetneje, hkrati pa se zavedam, da moj uspeh v razredu ni odvisen le od mene, ampak v veliki meri tudi od mojih dijakov, oziroma od njihove motiviranosti za osvajanje novih znanj.
Med izvajanjem obveznih izbirnih vsebin sem zbrala dijake, ki imajo anglesčino radi in se zelijo naučiti več, kot od njih zahteva učni načrt. Uprizorili smo nekaj skečev v angleškem jeziku in z njimi nastopili na Gimnazijadi v Mariboru leta 1994.
Spoznala sem, da je tovrstno delo všeč, tako meni kot dijakom, zato sem sklenila nadaljevati: in sicer še malo ambiciozneje.
Rodil se je Have Fun Club. Z njim vsako leto novim dijakolm dokazujem, da je šolanje na naši gimnaziji veliko več kot le boj za čim višje ocene in za čim več, maturitetnih točk. S pripravljanjem predstav postaja šolanje prijetnejše, dijaki si pridobivajo samozavest, spoznavajo, da je z voljo zares mogoče gore premikati; mnogi tudi jasnejo vidijo svojo prihodnost in življenjski smisel.
Današnji čas je čas pridobivanja materialnih dobrin - duhovne so mnogim manj pomembne. Skrite so, očem nevidne in morda tudi zato dragocenejse; a kaj ko ljudem več pomenijo tiste, ki jih je mogoče v vsakem trenutku pokazati.
Prav zato ker industrijska sivina izpodriva kulturno dedišči no, sem se odločila mladim približati gledališko umetnost, kulturo gledališča in z njeno pomočjo tudi pomen kulture in umetnosti nasploh, saj gledališka umetnost vsebuje kulturo govora, gibanja, plesa in se marsičesa.
Posebnost mojega dela je tudi v tem, da pripravljam predstave v angleškem jeziku, saj sem prepričana, da je znanje angleščine na nasi gimnaziji na zelo visoki ravni in da ga je seveda s podobnimi projekti mogoče se izboljšati. Znanje jezika je s povezovanjem evropskih držav postalo izjemno pomembno, česar se zavedajo tako starši kot dijaki. Uprizarjamo klasična dramska dela, takšna, ki so tudi del gimnazijskih učnih načrtov. Dijaki jih tako temeljiteje spoznajo, lažje razumejo glavne ideje in več možnosti je, da bogatijo njihovo notranjost.
Pomembno je, da motivirajo tudi druge za zrelejše in kompleksno spoznavanje vrednosti umetnosti. Pridobivanje znanj in vrednot ob primerih je zagotovo najuspesnejše in tudi največ vredno. Rada imam literaturo, še rajši gledaliče, vendar sem se zavedala, da to ni dovolj. Da bi bili moji projekti zares profesionalni, sem ob sebi zbrala vrhunske strokovnjake, kot so igralec, pedagog in režiser Zijah Sokolović, koreograf Miha Lampič in glasbeni scenarist Bojan Jurjevčič, ki za naše predstave glasbo tudi sam napiše.
Moj cilj je, dati mladim možnost, da svoje znanje angleškega jezika izpopolnijo do te mere, da neko klasično dramsko delo razumejo tako dobro, da ga lahko v tujem jeziku tudi zaigrajo, kar pomeni sproščeno gibanje, govorjenje in petje na odru in pred publiko. Enako pomembno pa je, da na ta način notranje bogatijo ...
Ne želimo dijakov usmeljati v umetniške poklice, ampak jim dati možnost, da vidijo več poti, ki vodijo k življenjskim odločitvam, k spoznanju, kaj bi radi v življenju počeli. Dejstvo je, da na ta način odkrivajo tisto, kar je v življenju lepo, se na nevsiljiv način izobražujejo, razvijajo svoje talente in, nekateri, najdejo v umetnosti tudi svoj življenjski in profesionalni smisel.
Mentorica Have Fun Cluba
Karen Polimac, prof.
